Prijava

MK

7. Tinte

Pero iz 19. stoletja. Foto: Narodni muzej Slovenije.

Skozi vso zgodovino so bila v rabi črnila in barvila živalskega in rastlinskega izvora, pomešana z različnimi rudninami. V antiki so temno rjavo barvo na primer pridobili iz mešičkov sip, v srednjem veku pa vijolično iz morskih polžkov. Za pripravo tint so obstajali recepti, najstarejši znani štejejo več kot 4000 let! Naravnega izvora je tudi – posebna oblika čistega ogljika, ki je osnovna sestavina današnjih svinčnikov.

Nazaj Naprej

Viri

  • Ilich, I. (2004). Pota knjige. Ljubljana: DZS.
  • Klemenčič, S. (2011). Pregled indoevropskih jezikov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Kocuvan, E. (1997). Egipčanska knjiga živih. Ljubljana: Modrijan.
  • Modra posoda z Gosposvetske. Spletna stran Mestnega muzeja Ljubljana. Preberi več
  • Suryawanshi, D. G. (2000). An ancient writing material: Birch-bark and its need for conservation. Restaurator: international journal for the preservation of library and archival material. Vol. 21, N. 1, p. 1–8.
  • Žižić, N. (2014). Začetki in razvoj pisave. Šolska kronika, letnik 23 = 47, številka 3, str. 331–351.

Datoteke

Video

Uporabne povezave