3. Od najmanjšega do največjega
Klasični kras je znan po kraških pojavih, ki jih v grobem lahko delimo na površinske in podzemeljske. Med površinskimi kraškimi pojavi poznamo take, ki so lahko zelo majhni po velikosti, kot npr. škraplje in žlebiči, večji, kot so kraške vrtače, in največji, kot so visoke kraške planote in ravniki. Najbolj pogost kraški pojav v Sloveniji so vrtače. Med podzemeljske kraške pojave sodijo udornice, brezna in nam vsem poznane jame. Reke tečejo delno po površju, delno v podzemlju. Kraške pojave najdemo tudi v ostalih slovenskih naravnih enotah, največ pa jih je v dinarskem svetu.
